Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedle elitne enote Delta Force, ki so par pridržale v močno utrjenem bivališču in ga z letalom že prepeljale iz države. Maduro se trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, od koder bo prepeljan v New York, kjer ga čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je v nagovoru javnosti poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi takojšen vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg z namenom obnove uničene infrastrukture in izkoriščanja naftnih rezerv. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je operacijo ostro obsodila in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki ga še vedno priznava za edinega legitimnega voditelja države. Mednarodni odzivi so močno deljeni; medtem ko Rusija in Kitajska dejanje označujeta za oboroženo agresijo, nekateri latinskoameriški voditelji in del venezuelske opozicije dogajanje pozdravljajo kot konec diktature.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene izvesti nov napad, če bo potrebno. Trump je tudi ocenil, da Maria Corina Machado nima podpore, da bi vodila Venezuelo. ZDA naj bi Venezuelo začasno upravljale, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. V Caracasu so 3. januarja poročali o močnih eksplozijah in zvokih letal, medtem ko je Venezuela obsodila "zelo resno vojaško agresijo".

Francoska poštna služba La Poste in njena finančna podružnica La Banque Postale sta bili v četrtek, 1. januarja 2025, tarča drugega obsežnega kibernetskega napada v manj kot desetih dneh. Napad tipa DDoS (onemogočanje storitev) je povzročil ohromitev spletnih strani in mobilnih aplikacij, kar je strankam onemogočilo sledenje paketom in potrjevanje spletnih plačil. Po navedbah skupine je šlo za napad nepredvidenih razsežnosti z več milijardami poskusov povezav na sekundo, katerih namen je bil preobremenitev strežnikov. Incident se je začel v noči na četrtek in trajal do poznega popoldneva, ko so strokovnjakom uspeli ponovno vzpostaviti delovanje storitev. Čeprav uradne potrditve o storilcih še ni, strokovnjaki sumijo prorusko hekersko skupino NoName057(16), ki je prevzela odgovornost že za prejšnji tovrstni napad med božičnimi prazniki. Kljub motnjam na spletu so dvigi gotovine na bankomatih potekali nemoteno, podjetje pa še naprej preiskuje morebitne dolgoročne posledice na svojo digitalno infrastrukturo.

Izdajatelj Rockstar Games je sporočil, da bo izid težko pričakovane igre Grand Theft Auto 6 (GTA 6) ponovno preložen. Nov datum izida je 19. november 2026. Igra, ki je bila sprva napovedana za jesen 2025, nato pa za pomlad, je bila tako že večkrat prestavljena, kar je razočaralo številne oboževalce.

Francoska vlada premierja Sébastiena Lecornuja se je znašla pod pritiskom, saj socialistična stranka zahteva ustavitev pokojninske reforme in opustitev uporabe 49.3 člena ustave. Medtem ko naj bi socialistična stranka vlade ne ovirala z nezaupnico, desnosredinska stranka EPR kritizira morebitno opustitev reforme. Napovedane so tudi nezaupnice s strani LFI in RN, socialistična stranka pa bi lahko vložila svojo po premierjevi izjavi o splošni politiki. Premier Lecornu naj bi svoj govor v parlamentu predstavil danes okoli 15. ure.

V Grčiji je potekala 24-urna splošna stavka, ki so jo organizirali sindikati zaradi novega zakona o delovnih razmerjih, ki ga je uvedla konservativna vlada. Stavka je povzročila motnje v javnem prevozu, zdravstvu in javnih službah. Ustavili so se trajekti, vlaki in taksiji, medtem ko so v Atenah potekali protesti proti podaljšanju delovnega časa.